v obsegu, na način in v trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu (13. člen ZZRZI), so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero (4. člen ZZRZI), se izvaja kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.
Poklicna rehabilitacija je ena od pravic invalidov. Preden prejmejo kategorijo invalidnosti lahko osebe pridobijo napotnico za Zavod Ruj, Velenje, da opravijo poklicno rehabilitacijo. Izdela se mnenje, ki je podlaga za odločitev za ZPIZ.
prilagoditev delovnega mesta z ustreznimi tehničnimi pripomočki,
praktično delo na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja,
kratkotrajno usposabljanje in izobraževanje,
izobraževanje na ustreznih šolah z izobraževanjem ob delu ali izven dela.
V okviru nekaj ur potrebnih za izdelavo mnenja, se lahko opravijo različne aktivnosti skupaj z zavarovancem: opravi se razgovor z delodajalcem, pregleda se delovno mesto, dokumentacijo, pridobijo se ponudbe za prilagoditev delovnega mesta, pregleda se druga delovna mesta primerna na nove okoliščine za usposabljanje in pripravi program, opravijo se razgovori glede šolanja, pridobijo se ponudbe šol, institucij, ki izvajajo različna izobraževanja ipd. V poklicni rehabilitaciji se ugotovijo druge ali preostale sposobnosti za novonastalo situacijo za drugačno poklicno pot.
Od leta 2006 smo koncesionar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju izvajanja storitev zaposlitvene/ poklicne rehabilitacije, po naročilu Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in posameznih podjetij. Storitve poklicne in zaposlitvene rehabilitacije izvajamo na podlagi koncesijske pogodbe z MDDSZ za obdobje 2021-2027 za OS Velenje.
Z veseljem sporočamo, da je Zavod RUJ – Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, Velenje – ponovno pridobil mednarodni certifikat kakovosti EQUASS Assurance za obdobje od 19. maja 2025 do 19. maja 2028.
Certifikat kakovosti nam je v ponos, hkrati pa tudi zaveza k nenehnim izboljšavam in razvoju v prihodnje.
Ocena doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov (kot podlaga za določitev subvencije plače invalidov, v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev subvencije plače za invalide).
Analiza konkretnega delovnega mesta.
Načrt prilagoditve delovnega mesta, okolja in potrebnih tehničnih pripomočkov za osebe z zdravstveno oviranostjo.
Priprava mnenja o ravni sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov - ocena delazmožnosti.
Vodenje usposabljanja na konkretnem delovnem mestu.
Svetovanje s področja reševanja invalidske problematike v podjetjih.
Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, ki je prilagojeno njegovim delovnim sposobnostim in potrebam. Invalidu je prav tako nudena strokovna pomoč in spremljanje na delovnem mestu ali druge storitve glede na ugotovljene potrebe.
Največ zaščitenih delovnih mest zagotavljajo zaposlitveni centri, ki so ustanovljeni z namenom zaposlovanja invalidov na zaščitenih delovnih mestih. Tudi drugi delodajalci (npr. invalidska podjetja) lahko vzpostavijo določena delovna mesta, ki imajo obliko zaščitne zaposlitve, v kolikor imajo zaščitena delovna mesta ustrezno urejena znotraj sistematizacije delovnih mest.
Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida z odločbo o zaščitni zaposlitvi. Delovna sposobnost invalida v zaščitni zaposlitvi je med 30 in 70% običajne delovne sposobnosti. Lahko se uveljavljajo kvote za nadomestno zaposlitev invalida tudi z invalidi, ki delajo v zaposlitvenih centrih v zaščitni zaposlitvi.
Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju, vendar z nudenjem strokovne in tehnične podpore invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Ta podpora je pomembna predvsem pri uvajanju na delo in vključevanju v delovno okolje. Izvaja se kot svetovanje in usposabljanje za delo, spremljanje pri delu, ocenjevanje delovne uspešnosti ter tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in sredstev za delo.
Podjetje lahko posluje kot invalidsko, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40 odstotkov invalidov od vseh zaposlenih. Pravilnik o invalidskih podjetjih je bil sprejet leta 2006. V Sloveniji je trenutno registriranih 154 invalidskih podjetij. 31. decembra 2024 je v invalidskih podjetjih zaposlenih 11.141 oseb, od tega 5.736 invalidov.
Delodajalci, ki zaposlujejo vsaj 20 delavcev, so dolžni zaposlovati določen delež invalidov (od 2 – 6 % skupnega števila zaposlenih delavcev, glede na dejavnost delodajalca). Delodajalci, ki kvote ne izpolnjujejo, pa so primorani plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Zaposlitveni center Ruj, zavod brizga plastiko in opravlja sestavo, z njim lahko sklenete kvotno pogodbo.